1. Bombažna tkanina: Pogosto uporabljene metode razškropljenja vključujejo encimsko razškropljenje, alkalno razškropljenje, razškropljenje z oksidanti in kislo razškropljenje.
2. Lepilna tkanina: Spreminjanje velikosti je ključna predobdelava za lepilno tkanino. Lepilna tkanina je običajno prevlečena s škrobno suspenzijo, zato se za razmazovanje pogosto uporablja amilaza BF7658. Postopek razmazovanja je enak kot pri bombažni tkanini.
3. Tencel: Tencel sam po sebi ne vsebuje nečistoč, med tkanjem pa se nanese suspenzija, ki je sestavljena predvsem iz škroba ali modificiranega škroba. Za odstranitev suspenzije se lahko uporabi encimska ali alkalna kisikova kopel.
4. Tkanina iz sojinih beljakovin: uporaba amilaze za razkosavanje
5. Poliestrska tkanina (razškropljenje in rafiniranje): Poliester sam po sebi ne vsebuje nečistoč, vendar je v procesu sinteze prisotna majhna količina (približno 3 % ali manj) oligomerov, zato ne potrebuje močne predobdelave kot bombažna vlakna. Na splošno se razškropljenje in rafiniranje izvajata v eni kopeli, da se odstranijo oljna sredstva, dodana med tkanjem vlaken, celuloza, barvila, dodana med tkanjem, ter potovalni lističi in prah, onesnaženi med prevozom in skladiščenjem.
6. Mešane in prepletene tkanine iz poliestra in bombaža: Za klejčenje poliestrsko-bombažnih tkanin se pogosto uporablja mešanica PVA, škroba in CMC, metoda razklejčevanja pa je običajno vroče alkalno razklejčevanje ali razklejčevanje z oksidanti.
7. Elastična tkanina, ki vsebuje spandex: Med predobdelavo je treba upoštevati fizikalne in kemijske lastnosti spandeksa, da se čim bolj zmanjša poškodba spandeksa in ohrani relativna stabilnost oblike elastične tkanine. Splošna metoda razškropljenja je encimsko razškropljenje (obdelava z ravno relaksacijo).
Čas objave: 12. julij 2024 00:00